vrhunsko-vino

Idilične vinograde v zahodni Sloveniji, ki so skriti med visokimi Julijskimi Alpami in jadransko obalo,   obiskovalci pogosto spregledajo. Kljub neodkritosti je to regija, z izjemno privlačnostjo in čarom – nudi vse od butične degustacije vin in gastronomskih presenečenj do adrenalinskih dogodivščin, vse to ob čudoviti pokrajini.

Čudovite pokrajine

Vipavska dolina, ki jo obkrožajo kraške gore, katerih apnenčasti vrhovi se kažejo nad gozdovi je se nahaja blizu prestolnice Ljubljane, vendar se zdi kot, da je resnično  oddaljena od mesta. Vrste vinskih trt, ki se razprostirajo po dolini, so vedno znova prekinjene z zaselki, katerih strehe so narejene iz terakote. Strehe so obtežene s kamni, da bi rešili ploščice pred burjo, ki pozimi divja po dolini. Bujne soteske in belo-sive skalnate stene so v veliki meri prisotne na apnenčastem kraškem območju na jugu. Nadalje na zahodu, proti severu Italije, se gričevje mikroregije Goriških Brd potopi globlje. Regija je polna cipres, vrhovi hribovja pa okrašeni z gotskimi kamnitimi stolpi, ki spominjajo na čudovite Toskanske pokrajine – vendar brez množic.

Kljub mirnemu okolju vas bo 90-minutna vožnja od tu v katero koli smer pripeljala do sledečih krajev: umirjene Ljubljane na vzhodu, jadranskih lepot Pirana na jugu, glamuroznih Benetk na zahodu in skalnatega, gorskega igrišča Julijskih Alp na severu.

Vrhunska vina

vrhunsko-vinoV večini vinogradov primorske vinske regije (ki zajema Vipavo, Brdo in Kras) gre za razmeroma majhna, družinska posestva, zaradi česar se izvozijo le manjše količine vina. Slovenski vinogradniki trdijo, da je to njihov namen, saj žeijo vse ohraniti zase – in verjetno gre le polovično šalo, ker trenutno sortna vina pridelana na Primorskem trenutno doživljajo precejšno popularnost. Hitro boste naleteli na vinsko-rdeč Teran, izdelan iz grozdja Refosco, ki ga gojijo na kraškem območju na jugu regije. To vino dolguje svoj strasten okus in aromo divje jagode slanemu mediteranskemu zraku in apnenčasti prsti z mnogo minerali. Na severovzhodu, avtohtono Zelen grozdje uspeva v vetrovnih pogojih Vipavske doline, ki proizvaja ostra, zeliščna in lahka bela vina.

Mnoge primorski vinarji, ki so del mlajše generacije sprejemajo eksperimentalne tehnike – od ekološkega in brez črpalnega gravitacijskega vinarstva do izognitve hrastovim sodov , ki jih zamenjajo betonski rezervoarji, ki naj bi spodbudili nenehen pretok tekočine v času fermentacije in starosti. Vinogradi tukaj so majhni, vendar jih to ne ovira: njihova majhnost  hitro postaja eden najmočnejših asov v regiji, saj raste zanimanje za butična vina in lokalizem. Tako privablja obiskovalce, ki želijo preizkusiti vina v regiji v kateri so bila proizvedena.

Kolesarjenje med kletnimi vrati

Pozabite na zastarele degustacije vin ali vodene skupinske oglede vinskih kleti. Izkušnje v vinskih kleteh vinogradov zahodne Slovenije so bolj podobne sproščenemu druženju s prijatelji. Pogosto sami vinarji, ki se srečujejo z obiskovalci in vodijo degustacije, s ponosom razkažejo gostom svoja posestva in z zadovoljstvom natočijo svoja vina. V Žoržu v Vipavski dolini se v kamnitih kleteh pri sončnem dvorišču odvijajo družabne degustacije, poleg ogromnih mesnih pladnjov in prijetne pozornosti labradorke Ayeshe, ki svoje dni preživlja z občudovanjem obiskovalcev. Naprej po cesti na posestvu Burja, boste sigurno navdušeni nad ekscentričnem vinarjem Primožem Lavrenčiču, ko razkazuje gostom njegove futuristične vinske kleti in nudi spontane degustacije med sodi.

Eden izmed najboljših načinov za odkrivanje regije – med okušanjem lokalnega sadja – je na dveh kolesih. Lokalno podjetje Wajdusna organizira kolesarske ture v regiji, po makadamskih poteh in ožjih cestah, ki se vijejo med vinskimi trtami iz vasi do vasi ter se ustavljajo v kleteh za degustacije.

Locavore gastronomija

zemonoZagozdena med Italijo na zahodu in Avstrijo na severu, ne preseneča, da na kuhinjo zahodne Slovenije močno vplivajo sosedi: testenine, njoki in štrudelj so lokalne specialitete, ki jih pogosto najdemo v menijih restavracij in pri domačem kuhanju. Toda Slovenija pri kulinariki ne posnema drugih. Posebno pozornost namenja izdelovanju regionalnih jedi z uporabo svežih, domačih sestavin, najsi gre za manjše kavarne do vrhunskih restavracij v državi, kot je prepoznavna restavracija Hiša Franko v severozahodnem Kobaridu, katero vodi Ana Roš, ki je bila leta 2017 imenovana za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu.

V zahodnih vinogradih Slovenije so kruh, prekajene klobase in surovi siri, ki so na voljo v restavracijah in vinskih kleteh vedno proizvedeni lokalno in pogosto doma. Prekajeno meso, kot je pršut, dolguje svoj okus burji, ki ga posuši; Sir Tolminc, ki izhaja iz visoke nadmorske višine in ima izredno izrazit okus, tu pridelujejo že stoletja.

Če želite izkusiti nekaj najboljših sestavin v regiji, poiščite restavracijo Majerija, blizu majhne vasice Slap v Vipavski dolini. Obkrožena z vinogradi v okusnem jedilniku ponuja predvsem lokalne pridelke – od domačih salam z zeliščnimi rikotami in Vipavskimi mlinci (vrsta kruha) do češnjevega kolača s cimetom in timijanom, ki je vzet z zeliščnega vrta pri restavraciji.

Zunanje in podzemne avanture

Burja v Vipavski dolini ne razkriva le streh, vendar prav tako nosi jadralne padalce visoko nad tlemi doline in apnenčastimi vrhovi, ter jim nudi panoramski pogled na vinograde spodaj. Regija avanturistom ponuja veliko dejavnosti na prostem. Pohodniki in kolesarji bodo v čudovitem okolju našli veliko stez, ki so brez motečega prometa. Strme stene in soteske, ki obkrožajo dolino, plezalcem nudijo neverjetne skalnate površine in obljubljajo fantastične razglede z vrha – Jadran na jugu in Alpe na severu. Letni Park Lijak, ki je oddaljen 6km od Nove Gorice, lahko organizira pohodniške, kolesarske in jadralsko padalske aktivnosti.

Na jugu je kraška regija verjetno najbolj poznana po ogromnih podzemnih jamah, ki nastanejo zaradi propustnega apnenca. Največje in najbolj znane so obsežne Postojnske in Škocjanske jame, ki jih je mogoče obiskati na vodenih izletih. Za bolj drzno kraško doživetje pa Underground Adventures vodi jamarske ekspedicije po dveh manjših jamah v Postojni, ki drugače nista dostopni za običajne oglede.

Članek je povzet po novinarki Lonely Planet Jessici Cole, ki je obiskala Slovenijo ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lonely Planet sodelavci ne prejemajo ugodnosti v zameno za pozitivno poročanje.

Comments are closed.